en English

Izhodišča pobude

Pobuda Inovativnost za kakovost življenja in vzpostavitev živega laboratorija Slovenija

Slovenija je ozemeljsko majhna država, vendar dobro povezana, z dvema milijonoma prebivalcev in zahtevnim tržiščem, ki daje reprezentativne in hitre rezultate, ki jih je mogoče uporabiti na večjih tržiščih. Pobudniki zamisli Inovativnost za kakovost življenja menimo, da je Slovenija kot država primerna za celostno vrednotenje, preizkušanje in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za bolj konkurencno delovanje organizacij, prijetnejše in zanimivejše delo ter življenje njenih državljanov. Inovativne načine uporabe rešitev in storitev IKT je mogoče izrazito spodbuditi v živih laboratorijih, v katerih inovativne ideje soustvarjajo in uresničujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki IKT. Seznam pobudnikov, odprt za vključevanje zainteresiranih oseb, je objavljen na http://SloveniaLivingLab.si.

Zamisel o vzpostavljanju živih laboratorijev v okviru inovativne čezmejne e-regije bližnjih držav v Sloveniji ni nova, saj je v tej smeri že veliko narejenega:

Vzpostavljanje živih laboratorijev izhaja iz izkušenj nekaterih raziskovalno-razvojnih središč v ZDA, na Nizozemskem in v nordijskih državah. Med predsedovanjem Finske Evropskemu svetu v drugi polovici leta 2006 je bilo vzpostavljanje živih laboratorijev predlagano kot prednostna naloga Evropske unije (The Helsinki Manifesto: We have to move fast, before it is too late). Na konferenci v Helsinkih je bilo 20. novembra vzpostavljeno Evropsko omrežje živih laboratorijev (European Network of Living Labs – ENoLL, http://OpenLivingLabs.eu). Laboratorij »eLivingLab« Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru je bil sprejet v omenjeno omrežje.

V teku je razpis za vključitev drugega kroga živih laboratorijev (second wave) v evropsko omrežje. Portugalska kot predsedujoča država Evropskega sveta bo organizirala konferenco o živih laboratorijih (predvidoma 17. oktobra 2007 v Bruslju); nekaj organizacij v Sloveniji je že najavilo prijavo. Tretji krog širitve bo predvidoma objavljen med predsedovanjem Slovenije.

Pobuda Slovenije za vzpostavitev živega laboratorija na ravni države je sprožila pobudo Finske Finland Open Test Bed, ki predvideva povezovanje s slovensko pobudo živega laboratorija. Predstavniki Finske so jo objavili na blejski e-konferenci 4. junija in na sestanku v Bruslju 14. junija 2007. Obema pobudama je skupno prizadevanje za ustvarjanje okolja za povezovanje infrastrukturnih sestavin in skupin ljudi: raziskovalcev, razvijalcev in uporabnikov na ravni države. Medsebojno dopolnjevani pobudi bosta omogočili pospešeno inovativno povezovanje organizacij in posameznikov na Finskem in v Sloveniji ter izmenjavanje izkušenj. Cilj teh prizadevanj je skrajševanje casa od ideje do tržno razpoložljivega izdelka, storitve ali rešitve.

Na vrh

Živi laboratorij kot sodoben pristop in način dela

Živi laboratorij je okolje, v katerem se povezujejo raziskovalci, razvijalci in uporabniki, da bi kot soustvarjalci v čim krajšem casu razvili izdelek, storitev ali rešitev, skladno s potrebami uporabnikov, ter zamisel preizkusili v svojem okolju. Okolje je lahko mesto, regija v državi, gospodarska dejavnost, oskrbovalna veriga, država. Navajamo nekaj primerov:

Ljudje v živih laboratorijih pri svojem delu izrabljajo priložnosti sodobnih IKT in se z njimi povezujejo. Sodelovanje podjetij, vladnih organizacij in univerz ter drugih raziskovalnih inštitucij pri pospešenem uvajanju zasnovanih rešitev in storitev IKT je mogoče videti kot velik, široko pojmovan laboratorij. Ker je vanj vključenih veliko ljudi, ki soustvarjajo (user driven innovation), mu pravimo »živi« laboratorij (Living Lab). V njem je treba proučevati problematiko multidisciplinarno z več vidikov: s tehnološkega, z ekonomskega, organizacijskega, s sociološkega, pravnega in z drugih. Tak laboratorij je novo delovno okolje za vse sodelujoče. Zato lahko pripelje do povsem novih vrst rešitev in storitev, do katerih nobena organizacija ali skupina sama ne bi mogla priti. V tem je mogoče videti inovativnost pristopa in metodologije živih laboratorijev (Aho, E., chair, 2006: Creating an Innovative Europe. Report of the Independent Expert Group on R&D and Innovation, appointed following the Hampton Court Summit. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, January 2006.

Sodelovanje v takem »laboratoriju« lahko posamezniki in organizacije vidijo kot svojo veliko priložnost, kot nekaj dobrega za zagotavljanje trajnostnega razvoja. V njem razvijajo in izpopolnjujejo inovativne celostne rešitve, ki jih z vkljucčevanjem v prakso za vrednotenje njihove uporabnosti lahko zagotovijo le vsi sodelujoči skupaj. Način dela in sodelovanja v živem laboratoriju sta za raziskovalce kot tudi za razvijalce in uporabnike tako drugačna od dozdajšnjega nepovezanega dela, da je treba računati s procesom postopnih sprememb, ki bo zahteval nekaj let.

Živi laboratorij na ravni države ne nadomešca dozdajšnjih organizacijskih ali institucionalnih mehanizmov in ne prinaša podvajanja, pač pa ustvarja delovno okolje, ki je za vse sodelujoče novo in potrebno, če hočejo zagotoviti na IKT zasnovane inovativne in povezljive rešitve in storitve za kakovostno življenje. Za zagotavljanje takih rešitev je lahko možnost preizkušanja na ravni države za vse v državi zelo koristna. Najbrž si to lahko privoščijo samo majhne, hitro odzivne in povezljive države. Tak pristop lahko spodbudi in pospeši veliko sprememb, ki so nujne za doseganje ciljev lizbonske strategije (Putting knowledge into practice: A broad-based innovation strategy for the EU. Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions. COM(2006) 502 final. Commission of the European Communities, Brussels, 13.9.2006).

Na vrh

Utemeljitev primernosti opredelitve Slovenije kot živega laboratorija

Informacijsko-komunikacijske tehnologije niso samo razvojna orodja, ampak so vse bolj očitno spoznane kot splošne ustvarjalke razvoja. Njihov neposredni in posredni prispevek k povečanju družbenega bruto proizvoda EU se ocenjuje na 40 odstotkov. Za izrabljanje teh priložnosti pa je potrebno intenziviranje sodelovanja »četvorčka«: gospodarskih in vladnih organizacij, univerz in drugih raziskovalnih inštitucij ter posameznikov – končnih uporabnikov IKT v vse bolj multidisciplinarnem okolju.

Za Slovenijo je pomembno spoznanje, da so male države najuspešnejše pri pridobivanju projektov EU, merjeno na milijon prebivalcev. V glavnem lahko to dejstvo pripišemo večji fleksibilnosti manjših sistemov, po drugi strani pa tudi nezadostni kritični masi finančnih in človeških virov v manjših državah za realizacijo pomembnih in prebojnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Za IKT-podjetja v Sloveniji, ki se usmerjajo v čezmejno prodajo rešitev in storitev, je pomembno, da dosežejo prepoznavnost v čezmejni regiji. Razlogov, zakaj je primerno, da Slovenija odpre področje inovativnosti za kakovost življenja in vzpostavi živi laboratorij, da bi pospešila uvajanje najprimernejših rešitev v Sloveniji in e-regiji bližnjih držav, je več:

Na vrh

Cilji

Pobudniki izpostavljamo zlasti naslednje cilje in se zavzemamo za sodelovanje pri njihovem uresničevanju:

Na vrh

Pobudniki predlagamo:

Koordinacijski odbor.

V Ljubljani, 18. julija 2007

Na vrh